Inštitut Tessera Vitae vabi
Konferenca o žalovanju
Prva strokovna konferenca o žalovanju v slovenskem prostoru
Dan predavanj, izkušenj in pogovorov o izgubi, žalovanju in iskanju smisla.
O konferenci
Prostor, kjer o žalovanju spregovorimo odkrito in strokovno
Žalovanje spremlja vsakega človeka, a o njem pogosto molčimo. Konferenca Inštituta Tessera Vitae združuje strokovnjakinje in strokovnjake z različnih področij — psihoterapije, etnologije, duhovne oskrbe, hospica in literature — da bi žalovanje osvetlili z več strani in podprli tiste, ki se z njim srečujejo pri svojem delu.
To je prva strokovna konferenca te vrste pri nas — in za zdaj edina, ki žalovanje osvetljuje tako široko: od logoterapije in etnologije do hospica, duhovne oskrbe in literature. Takšnega srečanja slovenski prostor še ni imel.
Konferenca je namenjena:
Uvodni pozdravi
Nagovor organizatorke

Andreja Rustja
Vodja Inštituta Tessera Vitae, avtorica knjige o prezrtem žalovanju ob prenatalni smrti je znanja in izkušnje spremljanja umirajočih in žalujočih pridobivala v nemških klinikah in Slovenskem društvu hospic. Danes vodi skupine za pomoč pri žalovanju in individualne razgovore. V teh skupinah je marsikdo prvič doživel, da sme biti žalovanje izrečeno na glas.
Konferenco odpira

dr. Metka Klevišar
Zdravnica onkologinja, publicistka in ustanoviteljica Slovenskega društva hospic. Slovenski prostor je prva odprla za odkrit pogovor o umiranju, žalovanju in dostojanstvu ob koncu življenja. Brez nje slovenski hospic ne bi bil to, kar je danes.
Predavatelji · izvedba 2026
Kdo sodeluje
Na prvi konferenci bodo s svojimi predavanji sodelovali strokovnjakinje in strokovnjaki, ki žalovanje poznajo vsak s svoje strani — od logoterapije in etnologije do hospica, duhovne oskrbe, literature in osebne izkušnje.

dr. Sebastjan Kristovič
Redni profesor in prorektor na Univerzi Alma Mater Europaea, eden vodilnih slovenskih strokovnjakov za logoterapijo. Predava o tem, kako v stiski, trpljenju in izgubi znova najti oporo in smisel ter o problematiki sodobnega tabuiziranja temeljnih resničnosti človeškega bivanja: trpljenja, bolezni, minljivosti in smrti. Njegova predavanja združujejo akademsko globino in redko človeško toplino.
Tema predavanja
Smisel trpljenja v sodobni družbi: med tabuizacijo in eksistencialnim soočenjem
Dr. Sebastjan Kristovič je redni profesor in prorektor na Univerzi Alma Mater Europaea ter eden vodilnih slovenskih strokovnjakov za logoterapijo/eksistencialno analizo — psihoterapevtski pristop Viktorja Frankla, ki v središče postavlja iskanje smisla. Doktoriral je s področja eksistencialne krize in krize smisla, tem, ki so danes v ospredju razprav o duševnem zdravju. Vodi Mednarodni inštitut za psihoterapijo in uporabno psihologijo, kjer povezuje znanstveno delo s terapevtsko prakso. V predavanjih in knjigah odgovarja na vprašanje, kako človek tudi v trpljenju, stiski in izgubi ohrani ter znova najde smisel. Posebno pozornost namenja mladim, učiteljem, vzgojiteljem in staršem ter vzgoji za smisel in odgovornost. Pogosto opozarja na porast eksistencialne praznine v sodobni družbi in na pomen preventive na področju duševnega zdravja. Je plodovit avtor znanstvenih, strokovnih in poljudnih del, ki logoterapevtska spoznanja prevaja v razumljiv, vsakdanji jezik. Kot predavatelj je znan po sposobnosti, da zahtevne filozofske teme približa širši publiki. Njegovo delo povezuje akademsko poglobljenost z jasno praktično uporabnostjo. Za konferenco prinaša ključno perspektivo: da je iskanje smisla lahko opora prav v najtežjih trenutkih izgube.
Zanimivost
Logoterapijo ne le raziskuje, ampak jo tudi dejavno vnaša v vzgojni in šolski prostor – s predavanji za starše, strokovnjake ter novo študijsko smerjo (Logopedagogika) za učitelje in vzgojitelje – o iskanju smisla, razvoju osebnosti ter preprečevanju stisk.

Ljoba Jenče
Pevka, pravljičarka in zbirateljica ljudskega izročila, ena najvidnejših poustvarjalk slovenske nesnovne kulturne dediščine. Obuja svete oziroma mrliške pesmi in obred peke prešc, kruhka za rajne, ki je nekoč povezoval žive in umrle. Njen topel, globok glas poslušalce ponese v čas, ko slovo nikoli ni bilo samotno.
Tema predavanja
Ljudsko izročilo kot povezovanje med živimi in mrtvimi
Ljoba Jenče je pevka, pravljičarka in zbirateljica slovenskega ljudskega izročila. Ljudske pesmi se je učila neposredno od ljudskih pevk in pevcev, gradivo pa je dokumentirala zlasti na Notranjskem, Primorskem in v Reziji. Leta 2013 je ustanovila Hišo izročila, izobraževalni center za nesnovno kulturno dediščino, katerega projekt je prejel posebno omembo nagrad Europa Nostra 2017. Nastopila je na šestih celinah, med drugim v OZN v New Yorku, na Unescu v Parizu in na Kraljevi akademiji v Londonu. Za svoje delo je prejela medaljo za zasluge predsednika republike, Občina Cerknica pa jo je imenovala za častno občanko. Med ljudskimi pesmimi imajo zanjo posebno mesto mrliške, imenovane tudi svete ali »ta dolge« pesmi, ki so se ohranjale skozi rodove in po izvoru segajo v srednji vek. Po maminem rodu je prejela obred peke prešc, malega kruhka za rajne, ki so ga o vseh svetih pekli na domačijah, kjer je tisto leto kdo umrl. V vasi Lokovec na Banjški planoti je skupaj z domačini obudila peko prešc in petje svetih pesmi. Opozarja, da je žalujoče nekoč nosila skupnost, od soseda, ki je pomagal skopati grob, do skupnega bedenja in molitve ob rajnem. Kot predavateljica in pevka združuje pripoved, pesem in obred v živo izkušnjo. Za konferenco prinaša dragocen pogled na to, kako je ljudsko izročilo ohranjalo vez med živimi in umrlimi in kako jo lahko obudimo tudi danes.
Zanimivost
V Tibetu so z njo nekoč spontano zapeli budistični menihi. Na plošči Lepote modrosti, posvečeni obisku dalajlame v Sloveniji, se njeno petje starih slovenskih molitvenih pesmi prepleta z molitvijo tibetanskih menihov.

prof. dr. Onja Tekavčič Grad
Klinična psihologinja, psihoterapevtka in suicidologinja z več kot štiridesetletnimi izkušnjami, ustanoviteljica Klica v duševni stiski. Velja za vodilno slovensko strokovnjakinjo za žalovanje po samomoru in nenadni izgubi. Njeno delo odlikujeta izjemna strokovna globina in človeška toplina.
Tema predavanja
Izguba – žalovanje – osebnostna rast
Redna profesorica dr. Onja Tekavčič Grad je specialistka klinične psihologije, sistemska družinska terapevtka in suicidologinja z več kot štiridesetletnimi izkušnjami. Je ustanoviteljica in dolgoletna vodja telefonske krizne linije Klic v duševni stiski, prve tovrstne pomoči pri nas. Na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani je vodila ambulanto za žalujoče po nenadnih smrtih, kot sta samomor in nesreča. V svojem delu povezuje raziskovanje, psihoterapevtsko prakso in izobraževanje strokovnjakov. Opozarja na pomen pravočasne in ustrezne strokovne podpore po nenadni smrti. Je soustanoviteljica, svetovalka in supervizorka v Centru za psihološko svetovanje Posvet, kjer nudi psihološko pomoč posameznikom in družinam v stiski. Kot predavateljica je znana po strokovni globini in izjemni človeški toplini. Na konferenco prinaša ključno znanje o najzahtevnejših oblikah žalovanja. Je soavtorica in sourednica več knjig s tega področja, izjemno mednarodno odmevna je bila knjiga o pomoči bližnjim po samomoru (Postvention in Action). Nagrajena je bila z nagrado Mednarodne zveze za preprečevanje samomora za dosežke v pomoči bližnjim po samomoru.
Zanimivost
Postavila je temelje slovenske skrbi za žalujoče po samomoru in soustanovila prvo telefonsko krizno linijo za ljudi v duševni stiski.

Martin Golob
Rimskokatoliški duhovnik in župnik v Grosupljem, eden najprepoznavnejših slovenskih duhovnikov. Znan je po iskrenem, toplem in preprostem nagovoru, ki ljudi doseže na njihovi življenjski ravni. S svojo pristnostjo nagovori tudi tiste, ki jih tradicionalne oblike ne dosežejo.
Tema predavanja
Minljivost in življenje
Martin Golob je rimskokatoliški duhovnik in župnik v Grosupljem ter eden najprepoznavnejših slovenskih duhovnikov. Znan je po iskrenem, toplem, sproščenem in preprostem nagovoru, s katerim ljudi doseže na njihovi življenjski ravni. Prek družbenih omrežij in spleta nagovarja veliko občinstvo, med pandemijo pa so njegove spletne maše spremljale množice. Je avtor več knjig, v katerih vero in vsakdanje življenje povezuje z osebno izkušnjo, anekdoto in humorjem. Kot župnik je ob žalujočih navzoč v njihovih najtežjih trenutkih — ob umiranju, slovesu, pogrebu in v času po izgubi. Iz pastoralne prakse pozna, kako pomembna je beseda tolažbe, ki ni prazna fraza. Zna spregovoriti o smrti odkrito, a nežno, brez oddaljenosti in olepševanja. Poudarja moč skupnosti in bližine, ki nosi žalujočo družino. Kot govorec združuje globino s preprostostjo in pristnostjo. Za konferenco prinaša glas iz žive pastoralne izkušnje spremljanja žalujočih.
Zanimivost
Velja za enega najbolj »digitalnih« slovenskih duhovnikov — s prisotnostjo na družbenih omrežjih doseže tudi občinstvo, ki ga tradicionalne oblike pogosto ne nagovorijo.

dr. Aleksander Erniša
Škof slovenske Evangeličanske cerkve, duhovnik in policijski vikar. Že vrsto let nudi duhovno oporo ljudem v najtežjih trenutkih; v ospredje postavlja služenje, sočutje in dialog. Njegova beseda nosi mirnost človeka, ki je ob umirajočih stal neštetokrat.
Tema predavanja
Sočlovek, opora v težkih trenutkih
Dr. Aleksander Erniša je škof slovenske Evangeličanske cerkve, evangeličanski duhovnik in policijski vikar. Kot policijski vikar že vrsto let nudi duhovno oporo ljudem v izjemno težkih in kriznih okoliščinah — ob nesrečah, tragedijah in nenadnih izgubah. V ospredje svojega delovanja postavlja služenje, sočutje, spoštovanje, dialog in ljubezen. Iz vsakodnevne prakse pozna, kako pomembna je navzočnost — biti ob človeku takrat, ko zanj ni pravih besed. Kot duhovnik spremlja žalujoče na pogrebih in v obdobju po izgubi ter jim pomaga iskati upanje in oporo. Zavzema se za odprt, spoštljiv pogovor med različnimi tradicijami in svetovnimi nazori. Njegovo delo povezuje duhovno razsežnost žalovanja z zelo konkretno, terensko izkušnjo pomoči. Poudarja, da vera in skupnost lahko nosita človeka takrat, ko je najbolj ranljiv. Kot govorec prinaša glas duhovne oskrbe — pogosto spregledane razsežnosti spremljanja žalujočih. Za konferenco odpira vprašanje, kako duhovnost in skupnost soustvarjata prostor tolažbe.
Zanimivost
Prihaja iz družine z evangeličansko duhovniško tradicijo; kot policijski vikar pa duhovno oporo nudi tudi neposredno na kraju nesreč in tragedij.

Erica Johnson Debeljak
Slovensko-ameriška pisateljica, esejistka in prevajalka. V odmevni knjigi »Devica, kraljica, vdova, prasica« je iskreno popisala soočenje z nenadno smrtjo moža, pesnika Aleša Debeljaka, in premislek o vlogi vdove. Knjiga velja za eno najiskrenejših slovenskih pričevanj o izgubi.
Pogovor
Z Erico Johnson Debeljak se bo pogovarjala Saška Ocvirk.
Erica Johnson Debeljak je pisateljica, esejistka in prevajalka, rojena v Združenih državah Amerike, ki že desetletja živi in ustvarja v Sloveniji. Uveljavila se je kot cenjena avtorica, ki piše v slovenščini in angleščini. Njeno najodmevnejše delo, knjiga »Devica, kraljica, vdova, prasica«, popisuje nenadno smrt njenega moža, pesnika Aleša Debeljaka, in soočanje z vdovstvom. V njej osebno izkušnjo izgube preplete z antropološkim in zgodovinskim premislekom o vlogi vdove skozi čas. Pisanje ji je postalo način, kako predelati bolečino in ubesediti tisto, česar pogosto ne znamo izreči. Njeno delo je mnogim žalujočim postalo iskren in dragocen spremljevalec. Odkrito govori o jezi, krivdi, osamljenosti in počasnem vračanju v življenje. Njena pripoved ruši tabuje, ki pri nas obdajajo smrt in žalovanje. Kot govorka prinaša literarni in globoko človeški glas izkušnje izgube. Za konferenco odpira vprašanje, kako z besedo damo obliko in smisel svoji žalosti.
Zanimivost
Erica Johnson Debeljak je ena najbolj fascinantnih osebnosti na slovenski kulturni sceni. Njena življenjska zgodba je polna nenavadnih preobratov – od ameriške finančne analitičarke, do mednarodno uveljavljene pisateljice.

Viki Grošelj
Eden največjih slovenskih alpinistov in himalajcev, gorski reševalec in pisatelj; splezal je na deset osemtisočakov in kot prvi Slovenec na najvišje vrhove vseh celin. V gorah se je soočil z mejami življenja in izgubo soplezalcev. Njegova pričevanja o minljivosti sodijo med najmočnejša pri nas.
Tema predavanja
Življenje na skrajnih mejah
Viki Grošelj je eden največjih slovenskih alpinistov in himalajcev, gorski reševalec, gorski vodnik, športni pedagog in pisatelj. V Himalaji in Karakorumu se je povzpel na deset od štirinajstih osemtisočakov in kot prvi Slovenec stopil na najvišje vrhove vseh celin. Za seboj ima okoli dvajset knjig, v katerih deli izkušnje z najzahtevnejših odprav. V gorah se je večkrat iz oči v oči soočil z mejami življenja in smrti. Izgubil je več soplezalcev in prijateljev, kar je globoko zaznamovalo njegovo razumevanje minljivosti. O teh izkušnjah govori in piše z redko iskrenostjo in brez patetike. Njegova pripoved povezuje pogum in tveganje z vprašanji odgovornosti, žalovanja in vračanja v vsakdanje življenje. Pokaže, kako človek po veliki izgubi znova najde smisel in voljo do življenja. Kot govorec navdušuje z neposrednostjo in globino življenjske modrosti. Za konferenco prinaša izjemno osebno pričevanje o soočanju s smrtjo in žalovanjem v mejnih okoliščinah.
Zanimivost
Leta 2023 je bil kot prvi Slovenec uvrščen na znameniti seznam Rock & Ice Stars Reinholda Messnerja.

mag. Ksenija Ramovš
Sociologinja in socialna delavka, soustanoviteljica Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. Že desetletja soustvarja slovensko gerontologijo — od skrbi za kakovostno staranje do medgeneracijskih vezi. Posebno pozornost namenja pogosto spregledani izkušnji žalovanja v starosti.
Tema predavanja
Zorenje ob izgubah v starosti
Mag. Ksenija Ramovš je sociologinja in diplomirana socialna delavka ter soustanoviteljica in dolgoletna direktorica Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. Že desetletja se posveča kakovostnemu, dejavnemu in dostojanstvenemu staranju ter sožitju med generacijami. Razvija programe usposabljanja za družinske oskrbovalce in mreže pomoči starejšim v lokalnem okolju. Njeno delo izhaja iz humanistične misli Antona Trstenjaka in logoterapije Viktorja Frankla. Posebno pozornost namenja žalovanju v starosti — pogosto spregledani izkušnji, ko se v pozni življenjski dobi kopičijo izgube. Opozarja, da starejši žalujejo ne le za bližnjimi, ampak tudi ob izgubi zdravja, samostojnosti in življenjskih vlog. Poudarja pomen medgeneracijske solidarnosti in povezanosti pri lajšanju osamljenosti. Iz prakse pozna vlogo formalnih in neformalnih oskrbovalcev in skupin za samopomoč pri podpori starejšim. Kot predavateljica povezuje raziskovanje s konkretnim delom na terenu. Za konferenco prinaša gerontološki pogled na izgubo in žalovanje v tretjem življenjskem obdobju.
Zanimivost
S sodelavci je v raziskavah opozorila na pojav t. i. navidezno vitalnih starih ljudi — spoznanje, pomembno za usposabljanje prostovoljcev in oskrbovalcev.

Jani Kramar
Predsednik Območnega odbora Slovenskega društva hospic za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje, dolgoletni sopotnik umirajočih in žalujočih. Prizadeva si za detabuizacijo smrti in odpira iskrene pogovore o slovesu in tolažbi. Njegova predanost hospicu je v tem delu Slovenije spremenila odnos do umiranja.
Tema predavanja
Ker vem za smrt, sem zaljubljen v življenje …
Jani Kramar je predsednik Območnega odbora Slovenskega društva hospic za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje ter dolgoletni sopotnik umirajočih in njihovih svojcev. Pri hospicu se posveča spremljanju ljudi v zadnjem obdobju življenja in podpori žalujočim po izgubi. Zavzema se za detabuizacijo smrti — da bi o umiranju in žalovanju spet znali odkrito spregovoriti. Organizira in vodi pogovore o minljivosti, slovesu in tolažbi, ki odpirajo prostor za iskreno soočenje s končnostjo. Iz prakse pozna, kako pomembno je umirajočemu zagotoviti dostojanstvo, bližino in mir. Prav tako ve, da svojci potrebujejo oporo tudi po smrti bližnjega, v procesu žalovanja. Njegovo delo temelji na prostovoljstvu, sočutju in spoštovanju vsakega človeka. Poudarja, da spremljanje umirajočih ni le breme, ampak tudi dragocena in preobražajoča izkušnja. Kot govorec prinaša glas hospica — konkretno, izkustveno znanje o oskrbi ob koncu življenja. Za konferenco osvetljuje, kako v skupnosti poskrbeti za umirajoče in žalujoče.
Zanimivost
Redno prireja javne pogovore o minljivosti in smrti — temah, ki se jim večina izogiba — ter tako dejavno pomaga rušiti tabu okrog umiranja.

Simona Kuntarič Zupanc
Raziskovalka in doktorska študentka na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofska fakulteta Univerza v Ljubljani.
Tema predavanja
Prisotnost umrlih v življenju živih
Simona K. Zupanc je doktorska študentka in raziskovalka na ERC projektu DEAGENCY na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja z vprašanji, ki segajo od antropologije smrti in postsocialističnih transformacij do okoljske antropologije ter sodobnih sprememb v podeželskih skupnostih. V doktorski disertaciji preučuje, kako se izkušnje stika z mrtvimi odražajo v prostorskih doživljanjih in praksah prebivalcev ruralnih skupnosti v severovzhodni Sloveniji.
Zanimivost
Je avtorica znanstvene monografije “Aman Iman” – Voda je življenje: Antropološka študija vode v vasi Ašbaru v Maroku. 2024, Slovensko etnološko društvo.
Povezovanje
Konferenco povezuje

Saška Ocvirk
Slovenistka in zgodovinarka, avtorica, logoterapevtka in urednica pri Celjski Mohorjevi družbi. Povezovala je že številna strokovna srečanja. Pogovor zna voditi tako, da ima v njem lahko prostor tudi tišina.
Program
Program konference
Sreda, 4. november 2026 · Slovenski etnografski muzej, Ljubljana
- 9.00–9.20Uvodni pozdravi: Andreja Rustja, dr. Metka Klevišar
- 9.20–9.50prof. dr. Onja Tekavčič Grad
- 9.50–10.20dr. Aleksander Erniša
- 10.20–10.50prof. dr. Sebastjan Kristovič
- 10.50–11.05Odmor za kavo
- 11.05–11.35mag. Ksenija Ramovš
- 11.35–12.05Viki Grošelj
- 12.05–13.00Kosilo
- 13.00–13.30Martin Golob
- 13.30–14.00Simona K. Zupanc
- 14.00–14.30Jani Kramar
- 14.30–15.00Pogovor: Erica Johnson Debeljak (vodi Saška Ocvirk)
- 15.00–15.15Odmor za kavo
- 15.15–15.45Ljoba Jenče
- 15.45–16.00Sklepne misli in zaključek
Zakaj ta konferenca
Pogosto zastavljena vprašanja
Zakaj konferenca o žalovanju?
Žalovanje je ena najbolj univerzalnih človeških izkušenj — sleherni človek se prej ali slej sooči z izgubo — in hkrati ena najbolj zamolčanih. O smrti in žalovanju v naši družbi pogosto molčimo, žalujoči pa prevečkrat ostajajo sami; ko je žalovanje prepuščeno posamezniku samemu, se proces predelave izgube upočasni in oteži. Konferenca želi to tišino nagovoriti: odpreti strokovni in obenem človeški pogovor o tem, kako spremljati žalujoče, kako razumeti procese žalovanja ter kako v izgubi znova najti oporo in smisel.
Kaj novega prinaša takšna konferenca v slovenski prostor?
Novost je predvsem v pristopu. O žalovanju pri nas najpogosteje govorimo znotraj ločenih strok — psihologije, medicine, duhovne oskrbe — le redko pa na istem odru povežemo toliko različnih pogledov. Naša konferenca žalovanje osvetljuje interdisciplinarno: skozi psihoterapijo in logoterapijo, etnologijo in obredje, hospic, duhovno oskrbo, književnost in neposredno osebno izkušnjo. Tako nastane celovitejša, bogatejša podoba — takšna, ki žalovanja ne zoži na »težavo, ki jo je treba odpraviti«, temveč ga razume kot globoko človeško in kulturno izkušnjo.
Zakaj tako širok nabor predavateljev?
Ker izguba ni le medicinsko ali psihološko vprašanje — je tudi kulturno, duhovno, telesno in eksistencialno. Etnolog pokaže, kako so ljudje skozi obrede osmišljali slovo; strokovnjak za logoterapijo, kako tudi v trpljenju iščemo smisel; hospic, kaj pomeni spremljati človeka do konca; duhovni spremljevalec, kako vera in skupnost nosita v stiski; pisateljica, kako izgubo ubesediti; alpinist, česa nas o življenju in minljivosti naučijo najbolj skrajne izkušnje. Vsak glas doda svoj košček — skupaj sestavijo mozaik, ki mu nobena posamezna stroka ni kos sama.
Komu je namenjena?
Konferenca je namenjena vsem, ki se pri svojem delu ali v življenju srečujejo z izgubo in žalovanjem: terapevtom in svetovalcem, učiteljem in vzgojiteljem, zdravstvenim in socialnim delavcem, duhovnim spremljevalcem, prostovoljcem ter širši strokovni javnosti. Odprto je tudi vsem, ki želijo globlje razumeti procese žalovanja — zase ali za svoje bližnje. Predavanja bodo strokovna, a hkrati dostopna in človeška.
Zakaj se je Inštitut Tessera Vitae odločil organizirati konferenco?
Inštitut Tessera Vitae se pri svojem vsakdanjem delu — v psihoterapiji in v skupinah za pomoč pri žalovanju — nenehno srečuje z ljudmi, ki ob izgubi iščejo oporo. Že ime inštituta govori o mozaiku: o tem, da lahko razdrobljeno življenje znova sestavimo v smiselno celoto. Konferenca je naraven izraz tega poslanstva — želja, da znanje, izkušnje in sočutje ponesemo širše, med vse, ki žalujočim stojijo ob strani. Za žalovanje potrebujemo pogum, ranljivost in zaupen odnos — in prav prostor za takšen odkrit, strokoven ter povezovalen pogovor želimo odpreti.
Praktične informacije
Vse na enem mestu
Kdaj
Sreda, 4. november 2026.
Konferenca traja od 9h do 16h.
Kje
Slovenski etnografski muzej, Metelkova 2, Ljubljana.
Kotizacija
Zgodnja prijava 65 € (do 30. septembra 2026), redna cena 85 €.
Odmori in pogostitev
Med odmorom sta na voljo kava in voda, v glavnem opoldanskem odmoru pa kosilo — vse je že zajeto v ceni konference.
Gradiva
Vsi udeleženci prejmejo gradiva konference.
Presenečenje
V okviru razstave Slovenskega etnografskega muzeja vas čaka presenečenje.